To leto sem obiskovala poklicni tečaj za predšolsko vzgojo na SVŠGL. Bilo je zabavno, spoznala sem ogromno novih stvari saj prej nisem imela opravka z otroci, če izvzamemo občasne obiske dvoletnega nečaka.
Tečaj je potekal 5x na teden, med tednom v popoldanskih urah (od 16.30 naprej), ob sobotah pa od 8h-13h. Dokaj naporno, če zraven še hodiš v redno službo. To pa je tudi nadaljna ovira pri praksi. Potrebuješ namreč 220 ur prakse, da lahko pristopiš k poklicni maturi. Ob rednem delu je to praktično nemogoče, razen če:
A) vzameš mesec in pol dopusta ali
B) delaš v vrtcu, ki ima popoldanski program do 21h (torej od 17h-21h), kar znese 4 ure na dan in pomeni, da nikoli ne vidiš prihoda otrok, hranjenja in podobnih dejavnosti, ki se odvijajo le dopoldne.
Povsem nemogoče je narediti prakso do konca šolskega leta (torej pred poklicno maturo), kar pomeni, da je tečaj namenjen predvsem tistim, ki so glede tega bolj prilagodljivi.
Ena izmed pedagoginj nam je priporočila knjigo Drama je biti otrok. Mislim, da bi jo moral prebrati vsak, ki ima opravka z otroci.
Privat vrtec? Zakaj pa ne. Odličen dolgoročni plan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar