Projekt "Dostropni praskalnik"

Pa smo dočakali začetek. Potrebno je bilo narediti okvirno skico, nakupiti ves material, potem izrisati približno končno stanje. V tujini se da dobiti mačji "activity center" v višini stropa za cca 120 EUR. Pri nas za to ceno dobiš mišji drekec v primerjavi. Ker je bil doma interes, da se zadevo kar preprosto izdela sem idejo zgrabila, zdaj čakam še na prispetje sisala (klicala sem vrvarno, bila v bauhausu, obiju, potem se mi pa več ni dalo, ker sem ugotovila, da tudi na internetu ni nobenega ponudnika razen kataloške prodaje iz katere sem tudi potem naročila).

Zakaj trud? Ker je trenutni praskalnik če precej obdelan, v moji glavi prevladuje miselnost, da bom s tem mačkoma odvrnila pozornost od drugih traparij :).
Torej, poličke bomo obložili s tapisonom, oporne palice bodo obdane z vrvjo iz sisala, na vrhnji polički bo mogoče blazina, spodaj na osnovni plošči mogoče eno skrivališče (hiška), čisto na vrhu pa računam, da bom našla Handle Dangle igračko.
Skica:

Lučka oz Cliff

Predstavljam Lučko/Cliff-a. Je zelo nezahtevna, potrebuje le prevleko (hvala mami!) ter v mojem konkretnem primeru namestitev med dvema osebama. Namenjena je predvsem nosečnicam, očitno pa tudi ljudem, ki ponoči nadlegujejo partnerje in jih "objemajo" z nogami :). Ta blazina je povsem navadna, le da meri v dolžino 130 cm, je odrešenica, od kar jo imava počutim se zopet svobodna, neukleščena, celo jaz jo kdaj pa kdaj objamem :D. Vsekakor predlagam!

Sorry ass manikura

Včeraj sem se po dolgem času odpravila na manikuro (džizs, sem googlala zdele 10 minut, pa še vedno ne vem ali se napiše z dvema i ali ne). No, navajena sem, da mi rokice namažejo, zmasirajo, potem odstranijo kožico, noht skrajšajo, spilijo še po vrhu in na koncu nalakirajo. Čeprav je manikura trajala več kot uro do mazanja rok nisva prišli, tudi francosko lakiranje je bilo bolj tako-tako.

Vse na kupu

Za spremembo nekaj malo drugačnega. Servietna tehnika me sploh ni zanimala, do te točke ko sem na spletni strani neke art trgovine našla res odštekan papir. Kasneje sem zavila v hobby trgovinico, nakupila potrebno in se brez navodil spravila nad omarico. Po prvem kosu mi je bilo jasno, da navodila, ki sem jih dobila v trgovini (s čopičem od sredine navzven) niso zadovoljiva. Servietka se mi je gubala in trgala. Nastal je spodnji proizvod, ki je zdaj na balkonu.















Po odkritju zanimivih servietk na internetu sem se odločila polepšati stole, ki sva jih s fantom kupila ob vselitvi - sistem "kar neki, samo da bo za sedet". Osebno so se mi že ob nakupu upirali, vendar sem ob pogledu na ceno všečnih lahko le zavila z očmi in odstopicljala k blagajni. Ker jih moram zdaj vsak dan gledati sem se odločila popestriti naslon. Mogoče kdaj kasneje še ostalo.











Ker mi stoli pač niso bili dovolj, sem se lotila še stikal za luči (sem rabila, da sem našla slovenski izraz). Zdaj so stene bolj pestre. Sicer sva že pred časom razglabljala o kakšnem jadralskem triptihu za na steno, pa nisva našla primerne slike.











Ene čirule čarule oz. prepletanje perlic.











Mufi mi je prijazno pomagal pri postavitvi za slikanje. Tale je bila dokončana včeraj.

Frekvenčkanje (nadaljevanje VzL)

No, ekola, pa je mimo.
Postopek je sledeč: najprej zmerijo predel telesa, ki se ga kasneje obdela. Na kožo se nanese gel, nato se območje obseva s sondo (z njo se premika po koži v krožnih gibih). Vse kar se mi je zdelo neprijetno (poleg tega, da me po špehu šlata tujec :) ) je zelo neprijetna frekvenca, ki jo naprava oddaja. To je sicer njen namen - s frekvenco razbijati molekule maščobe, pa sem vseeno potrbovala kar nekaj časa, da sem se vsaj deloma privadila na zvok. Občasno, ko je sonda pridrsala do mojega desnega kolka sem začutila rahlo bolečino. Sklepi in ta frekvenca najbrž niso za skupaj.
Uspeh? Zgornji del trebuha 4cm, spodnji 0. Tudi sama sem mislila, da se da pri merjenju malo pogoljufati, vendar so mi mesto, kjer smo merili na začetku označili, tako da se je na koncu merilo na istem "vzporedniku". Torej so možnosti za goljufanje bolj slabe. Po koncu kavitacije naredijo še limfno drenažo , ki traja ravno toliko časa kot kavitacija. Terapij naj bi bilo vsaj 3, v razmaku 7-10 dni.
Ergo, če bo naslednja terapija na istem predelu učinkovita, se odločim še za noge in rit.

Vse za lepoto

V zadnjih dveh mesecih sem se popolnoma angažirala za kozmetične storitve. Vzrok vsega leži v moji kratkovidnosti - ko sem pred leti zvedela, da je mogoče z lasersko operacijo vid korigirati sem se nad tem zelo navdušila. Po premisleku, kako postopek poteka je želja po tem začela ugašati, hkrati pa je tudi cena posega močan faktor (da ne omenjam možnosti, da se vid celo poslabša).

Zaradi težav s kožo sem se pred leti zopet oglasila pri dermatologu, ta mi je zaradi rdečice na obrazu svetoval poseg z laserjem. Vseeno pa me njegova razlaga statistike koliko ljudem se po posegu stanje izboljša, kolikim pa ostane enako tudi od tega posega odvrnila.

V začetku leta 2009 pa sem si rekla, da moram nehat odlašati s stvarmi, ki bi jiha rada naredila. Tako sem se v salonu v Rožni dolini naročila na trajno odstranjevanje dlak (bikini+pazduhe), seveda z rahlo nejevernostjo. Za to sem se odločila, ker mi je britje pazduh popolnoma odveč, še posebej na počitnicah, ko mi po temeljitem britju dlake zrastejo do te dolžine, da so vidne že v pičlem dnevu oz. dveh. V predelu bikinija pa je moja koža občutljiva, britje povzroči v naslednjih dneh srbečico ob rasti dlak, čez nekaj časa pa opazim, da se mi vraste v povprečju 50% dlak. Posledica so grozni mazolji in kasneje rdeče pike. Ne hvala. Pri depilaciji z aparatom pa mi dlake malodane tako potrga, da mi foliklel zakrvavi. Edina rešitev je sistem one-by-one s pinceto. Jupi.
Torej, v salonu so mi prijazno razložili postopek - gre za napravo, ki oddaja bliske, ki s toploto uničijo korenine dlak. Jah, no, moram popraviti toplota=vročina! Prej ti na območje, kjer se bo izvajalo odstranjevanje namestijo hladilno blazinico, jo odstranijo, naredijo nekaj bliskov, potem pa tako ali tako postane koža že malce prevroča in se mesto zopet hladi. Če odmislim ogaben vonj skurjenih dlak in rahlo neprijeten občutek na koži ob bliskih sem nad rezultatom navdušena. Po prvem obisku dlake niso in niso zrasle nazaj (recimo več kot 60%). Po drugem obisku (jah, seveda, potrebno je več obiskov, vendar so mi zaračunali najnižjo tarifo, čeprav sem za moje pojme nadpovprečno poraščena) je območje zraslo na 80-90%. Tam, kjer je bil včasih prava mini džungla je sedaj površina, kjer je mogoče zaslediti dlako tu in tam. Se sprašujem, če je potrebno iti še tretjič... In se navdušujem nad idejo, da bi jeseni poizkusila še z nogami :)

Druga stvar so moje roke in poraščenost. V drugem salonu so mi svetovali, da jih ne barvam (to sem počela zadnje dve leti in sem bila čisto zadovoljna) ampak podepiliram. Hmmm, po dnevu ali dveh srbečica zaradi rasti dlak, nato neugledne temne kocine. Moram reči, da bom počakala, da mi zrastejo do konca, nato si jih grem nekam pobelit.

Tretja stvar - čez zimo sem se zanemarila z depilacijo nog, čeprav so se mi dlake čez leta ko se depiliram z aparatom zelo zredčile, se vseeno opazi močne temne dlake, ki skušajo poudariti, da se jih na ta način ne bo dalo izkoreniniti. Tudi aparat nikoli ni pobral vseh dlak, zato sem sem spravila v salon pri WTC-ju, da mi zglancajo kar cele noge (depilirala sem si samo spodnji del, zgornjega pa brila ali belila, odvisno od razpoloženja). Koža je bila krasna, ampak glej ga šment, čez par dni so bile že vzunaj dlake in me veselo mahale v pozdrav. Grrr. Rešitev še čaka...

Četrta stvar je laserski poseg odpravljanja žilic na nogah. Po domače pajkove žilice, strokovno varikozne vene. Veliko ljudi jih ima po obrazu, predvsem na nosu, meni pa so se razpasle po stegnih. Poleti me to zelo moti, še posebej na začetku, ko koža ni porjavela. Seveda za to obstaja rešitev - laser. Naročila sem se v zasebni bolnišnici v Rožni dolini, opravila pregled in naročila na prvi poseg (mhm, tudi tukaj je potrebno več posegov, pa da sploh ne omenim da sem kljub temu, da sem bila naročena čakala 50 min). Torej, na kožo nanesejo gel in z lasersko napravo žilice praktično skurijo. Tudi občutek je tak, saj tukaj ne uporabljajo hladilnih blazinic kot v salonu. Opišem lahko tako: ko se je v Sloveniji še smelo kaditi v lokalih in ti je ob 2h ponoči kak veseli plesalec na golo kožo prislonil prižgano cigareto... Nisem bila ravno navdušena. "Se vidimo čez 6 tednov". Ne vem če.

Peta stvar me čaka danes. Kavitacija, postopek, ki se je kar naekrat razširil v vsak salon. Kakor razumem z posebno frekvenco na območju "razbijajo" maščobne obloge. Bom poročala :)