Mojega poklicnega tečaja. Zadnjih nekaj mesecev je bilo kar napornih, saj ti z osemurno službo in triurnim predavanjem vsak dan, ob sobotah pa še dlje ne preostane veliko prostega časa. Žal pa se nam je ravno na koncu "usral" en modul, ki je zakislil tečaj do konca. Najbrž je načeloma modul osnovan precej kulturno, vendar ga je izvajalka tako zakomplicirala, da nam zna do konca predavanj popolnoma priskutiti predmet. Rešuje nas misel na zaključek, ki prihaja v parih tednih, kar pa zame ne bo čisto tisto, kar bi moralo biti. Manjka mi praksa, ki je zaradi redne zaposlitve ne morem opraviti, kako bom to izvedla še ne vem, vsekakor pa moram počakati, da se mi iztečejo predavanja.
Menim, da je trenutno obdobje eno izmed težjih, potrebno se bo finančno postaviti na noge, hkrati pa utrditi partnersko zvezo, ki trpi zaradi obilice odsotnosti in pomanjkanja komunikacije. Rešiti se moram občutka pritiska v trenutni situaciji in končno poiskati dejavnost v kateri se bom našla, saj je zaenkrat še nisem. Naj bi se iskal celo življenje, vendar meni to visenje nekje vmes ne ustreza. Rada bi videla, da je moj obstoj dobro izkoriščen in utemeljen. Trudim se najti nekaj, v čemer bom odlična in ne samo povprečna. Zaenkrat tega še nisem našla, trenutni status quo je izredno slab motivator. Upam, da potrebujem le nekaj več prostega časa.
