Poroka. Nek tipiziran življenjski obred, kot izpit za avto ali matura. To pa še ne pomeni, da je vitalnega pomena. Koliko ljudi nima izpita ali mature?
V filmih in risankah smo od malega bombardirani z idealizacijo poroke. Vcepljeno nam je, da je to nekaj nujno potrebnega ko si v stabilni dolgoročni zvezi. Vse lepo in prav, vendar meni pildek "poročen" ne pomeni nič. Ne pomeni, da bo zveza zdrava ali zdržala do konca. Tako kot ne pomeni, da nekdo z vozniškim izpitom zna voziti. A kaj, ko je družbeno še vedno zaželjeno oz. normalno, da je par, ki živi skupaj poročen? (To me zmoti še bolj, ker noben nima pravice mi narekovati kako živeti).
Sama v poroko ne verjamem, partner tudi ne, vendar je mnenja da pritisk družbe veleva, da se bo ta zgodila prej ali slej. Pa smo spet pri istem - poročiš se vendarle zaradi sebe, ne zaradi drugih. Moj argument: "Zakaj pa ni dovolj, da se vseliš skupaj?" očitno ne zdrži vode, saj te po nekajletni zvezi marsikdo postrani gleda, ko svojega partnerja še vedno predstaviš s "fant". Ugodnosti, ki jih je užival poročen par so večinoma izenačene z izvenzakonskim partnerstvo m (zopet negativna konotacija, "nekaj čudnega, nedodelanega, nezaključenega). Po poroki se nič ne spremeni (poleg olajšane denarnice, nekaj daril in potencialnih napadov panike v smislu "omg, to je pa to").
Za zaključek rečem samo to, da se bom mogoče premislila, če mi kdo da dovolj dober argument ZA.
6 komentarjev:
Izhodiščna postavka: jaz sem poročena po svoji volji in nikogar ne prepričujem ;)
Zakaj se mi zdi, da je lažje, če si poročen? Kljub vedno večji raznolikosti jedrnih družin sem še vedno mnenja, da imajo otroci manj težav sami s sabo in z razumevanjem sveta, če se vsi enako pišemo. Saj ne rečem, prej ali slej zadeve razčistijo, ampak poznam par primerov, ko so se otroci dan po poroki predstavljali s priimkom očeta, s katerim so itak že prej živeli, imeli so pa materin priimek, "saj smo se v soboto poročili, zdaj smo vsi XX" in posledično težave v šoli, dokler nista starša uredila še spremembe priimka otroka.
Seveda pa ta primerjava drži pri primerjanju srečnega nezakona vs. srečen zakon. V drugih variantah imajo otroci druge težave :(
Hehe, moj dragi je zadnjič ob pogovoru o priimkih komentiral, da to težavo lahko obideva tako, da se preprosto preimenujem ;)
Jaz pa se svojega priimka kar ne bi še otresla ;)
men se zdi da noben argument ne zdrži.
se strinjam z K. meni je full ljubše da se vsi isto pišemo kot da bi se mojedva o... jaz pa g... beh!
sploh pa ne gre niti za papir, niti za to ker naj bi se to moralo, niti ni tako da ko se poročiš je pa to to, niti ker pač živita skupaj niti ker bi se to pač spodobilo po tolikih letih...
gre se za to da ko si pač tok deleč v zvezi in ko se tako počutiš ti postane poroka nekaj kar si želiš. pa to ne pomeni da si želiš velikanskega obreda in ne vem kaj. poroka je tudi če nisi od nekdaj sanjaril o poroki nek izjemen dogodek za par, ki je pač res prepričan v to kaj počne. in to,ko ljudje sprašujejo če imaš tremo pred poroko, to je mal tko no.. če jo imaš ali pa jo imaš že ob sami misli na poroki potem pač še nisi ziher ali si s to osebo želiš poroke ali ne in vprašanje pol če je ta oseba sploh prava.
je pa dejstvo da če se poročiš to ni nobeno zagotovilo da boš s to osebo do konca življenja. in že pred poroko, veliko pred poroko bi mogu človek rečt to je to, ne pa potem ko se poročiš. dones je itak moderno živet na koruzi in imet to prepričanje da je poroka brezveze ampak meni (pa nisem nikoli sanjarila o poroki) je bilo in je še vedno to, da sva se poročila nekaj zelo lepega, ker nekako zase (ne za ostale) potrdiš to svojo ljubezen, partnerstvo in družino kasneje ali pa že prej. pa ne mislim da je pa zdej poroka edino tisto top in prav. še vedno mnogo raje vidim neporočen par ki se spoštuje in je srečen kot pa poročene ki so izjemno nespoštljivi, žaljivi en do drugega in nesrečni.
ampak se mi pa res zdi da ko človek začuti da je to prava oseba si sam od sebe zaželi poroko in ni treba nič razmišljat o tem ali je to smiseno ali ni.
pa meni se včasih zdi da če je nekdo tok proti poroki, da si s tem kar malo pušča odrte možnosti. ker ko se ti odločiš za poroko je to nekaj resnega. si res pripravljen bit s to osebo in se z njo truditi. če si pa na koruzi pa vedno lahko vsak dan rečeš ajde ne da se mi več. mislim to lahko v vsakem primeru. sam ko se pa poročiš pa poleg tega da se imaš tok rad da to čutiš tut pokažeš da si se pripravljen truditi in se res dela na zakonu. ne vem. lahko da se čist motim pa tut ne znam čist razložit tko da bi se res slišalo tko kot jest mislim..
sam ja je kar malo praktično rečt jest ne verjamem v poroke
Veliko zavisi od tega kako oseba dojema zvezo. Jaz jo od samega začetka zelo spoštujem, verjamem v njeno trdnost in trajnost. Če bi obstajal obred po katerem bi ljudje ostali skupaj za vedno bi ga opravila tudi jaz, ampak ko vidim statistične podatke o ločitvah me kar zvije. Torej lahko poroko in listek zlahka izbrišeš iz življenja. V čemu je potem ves trud? Ni tudi nikakršna zagotovitev, da bo zveza obstala. Tega pa ne rabim, to imam že zdaj :S
Jaz se trudim zaradi sebe, osebe ki jo ljubim in najine družine ,ne zaradi dejstva, da sem z nekom poročena, torej ne rabim dokumenta in prstana, ki bi me na to opominjal.
V mojem primeru se mi zdi večji korak otrok kot poroka.
Ob misli, da je poroka v bistvu predstava kjer imaš glavno vlogo, me rahlo zmrazi. Očitno mi klasična poroka ne diši, raje bi poiskala kaj bolj alternativnega.
Moram pa priznati, da sem ugotovila, da se moj partner z mojim mnenjem ne strinja :P
tudi nama ni bilo všeč dejstvo da se bo vrtelo vse okoli naju ampak to je pa pol spet odvisno od človeka. sicer si pa tok prepričana v svoje mnejnje da ne vem zakaj se potem sprašuješ o poroki :D
aja pa ja statistika ločenih ljudi obstaja samo zato ker lahko. to še ne pomeni da grejo narazen zato ker so poročeni ampak zato ker pač niso za skupaj. ne veš pa koliko ljudi gre narazen ki živijo na koruzi tako da to da te to zmrazi je malo brezveze ker gre za neumen podatek. ni pomembno ali greš narazen kosi že poročen. gre samo za to da greš narazen.
Objavite komentar