Vedno je lepo slišati ko te nekdo pohvali, še posebej če gre za interpretacijo rezultatov standardiziranega testa inteligence. Ko pa prebereš celotno poročilo in ugotoviš da so te poleg tega označili kot nagnjenega k impulzivnosti je občutek malo manj prijeten. Je pa resnica, no vsaj bila je pred 6 leti. Od takrat se mi zdi, da sem svojo eksplozivnost uspešno ubrzdala (sicer pa tudi prej ni bila tako razsežna, da bi kogarkoli zaradi tega omejevala).
Eden večjih napak mojega karakterja je prokrastinacija ali odlašanje. Prelagam, včasih že absurdno dolgo, velikokrat potem ugotovim, da je bilo to nepotrebno. Nekatere stvari znam zavleči čisto do zadnjega momenta, da je potem že prav smešno otročje.
Hmmm, kaj bi se še našlo? Občasno ne povem svojega mnenja na glas, kjer mislim, da ne bo dobro sprejeto, kar pa presenetljivo ne drži za mojo privat družbo. Tam zadržkov nimam.
Malce preveč sem tudi gnetljiva in prilagodljiva. To me je nazadnje stalo razmerja. Now I know better.
Uh, seveda. Moja občasna pretirana živčnost glede določenih zadev. Včasih se tudi preveč razburim. Vendar sem začela to sorazmerno dobro kontrolirati z racionalizacijo.
Na trenutke sem tudi preveč konzervativna in resna. To sem v zadnjih mesecih kar popravila. Sedaj mi to ne predstavlja več take ovire.
Ahh, točno. Imam tako nervozno/zdolgočaseno navado, da vrtim pramen las med prsti. Kadar sem živčna, mi je dolgčas ali nimam česa početi. Zgleda kot da bi bila stara 5 let. Tega se moram nujno odvaditi.
Zadnje čase dobivam signale iz družbe (predvsem ljudi, ki me ne poznajo dobro), da je njihova predstava o meni dokaj izkrivljena. Ženski del meni, da sem izvrstna v gospodinjskih opravilih, moški del pa da sem neka kinky nimfo. Res dajem tak vtis? Absolutno sem presenečena nad tem odkritjem.
Vendar zavedanje character flaw-ov ni dovolj, v neki točki se je potrebno z njimi soočiti in jih skušati odpraviti. Tako kot strah. To pa je spet nova tema.
Ni komentarjev:
Objavite komentar