V sredini avgusta smo se spravili na tradicionalno poletno kampiranje. Vedeli smo, da gremo na tolminsko, ne pa v kateri kamp. Tako smo šli bolj na slepo, kar se je izkazalo za popolnoma ok. Pristali smo v Kobaridu, kamp Koren.
Žal nisem računala, da se sredi poletja ponoči tako shladi (doooh, reka!) in sem vzela le zelo tanko spalko. Tako sem se drugi dan spravila spat v tričetrt pajkicah, trenerki, kratkih rokavih, dolgih rokavih in puloverju. Pa me je še vedno zeblo! Navdušili pa so me šotori, ki se baje postavijo v 2 sekundah. Tudi zloženi zgledajo lahki, le velikost me malo moti. Če bom začela kampirat večkrat kot 1x letno za 2-3 dni si bi bilo mogoče smiselno to umislit. Ta, ki ga imam sedaj najbrž ne zdrži niti rahlega dežja.
Kamp, ki smo ga izbrali je bil izredno miren, po osmi smo le mi posedali okoli šotorov in si krajšali čas z Activity-jem (izredno zabavno, priporočam).
Imeli smo strašno nesrečo s prehranjevanjem. Enkrat v Tolminu in enkrat v Kobaridu. Naleteli smo na lokale slabše kakovosti, v prvem smo čakali na pico presenetljivo dolgo, v drugem pa so bile velikosti porcij bolj primerne za otroke.
V nedeljo smo šli na zgodovinsko pot proti slapu Kozjek. Slike so dokaz o tamkajšnji lepoti.
Na poti nas je zamotil tale pozer:
Zadnji dan, v ponedeljek (praznik), smo se odpravili na rafting. Bilo je super, škoda ker ni bilo še bolj adrenalinsko, vodič je znal motivirati in navdušiti (še za canyoning).
Lepi so naši kraji, bolj bi se jim morali posvetiti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar