Že nekaj let sem vsakič na poti na Vrhniko v daljavi opazovala hribček, ki je na vrhu skoraj raven, s cerkvico. To soboto sem ga končno tudi obiskala. Koreno nad Horjulom. Bolj izkušeni del odprave (beri starši) je svetovali da gremo po severni strani, saj bo več sence. Temu ni za oporekati. Večja težava je bila čas, ker smo se odsvaljkali šele ob pol desetih (27°C). Pot, ki smo jo izbrali (ena iz med večih) ni popolnoma nič označena, s pomočjo lokalcev smo našli kvazi parkirišče, ki ga je moč prepoznati le po tem košu.
Začetek poti z druge strani izgleda takole:
Pot je makadamska/gozdna, vzpenja se počasi, večinoma je v senci, le zadnji del je popolnoma sončen. Do vrha je približno slaba urica, mine zelo hitro.
Razgled je bil čudovit, na obe strani
Flower pooch, ki je na vrhu zlokala pol litra vode.
Za vse tiste, ki ne vedo kako se uporablja lapuh. ;)
Ob parkirišču je tudi prijeten potoček, kjer se je naša kosmatinka z veseljem ohladila.
Zasluženo kosilo - zelenjavna nabodala z dimljenim tofujem. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar